Italiano

English

Français

Español

Русский

Polski

Português

Čeština

Hrvatski

Slovenščina

S svojo mogočno in veličastno podobo Kolosej, prvotno imenovan Flavijski amfiteater, že stoletja pooseblja veličino in moč Rimskega imperija ter njegovo neprecenljivo umetnostno in kulturno dediščino, danes pa velja za enega najbolj prepoznavnih simbolov italijanske prestolnice v svetu.
Gradnja Koloseja se je začela v času dinastije Flavijcev, ki je vladala Rimu med letoma 69 in 96 n. št.; dela je med letoma 70 in 72 n. št. začel cesar Vespazijan, dokončana pa so bila leta 80 n. št. v času vladavine njegovega sina Tita Flavija. Približno desetletje pozneje je cesar Domicijan izvedel še dodatne gradbene in arhitekturne posege.
Za lokacijo so izbrali območje med tremi griči – Palatinom, Celijem in Eskvilinom – kjer je nekoč ležalo umetno jezerce razkošne Neronove palače Domus Aurea.
Kolosej je bil prizorišče nepozabnih prireditev, ki so kratkočasile prebivalce Rima. Program je bil raznolik: segal je od gladiatorskih bojev in uprizoritev klasičnih tragedij ter komedij do lova na eksotične divje živali (venationes) in celo spektakularnih navmahij oziroma pomorskih bitk v poplavljeni areni.
Arhitekturna podoba Koloseja temelji na štirih nadstropnih redih: prve tri zaznamujejo arkadni oboki, najvišji, četrti red pa krasi atika, členjena v kvadratna fasadna polja z vmesnimi okenskimi odprtinami. Zaradi svojih impresivnih mer – 189 metrov v dolžino, 156 metrov v širino in 48 metrov v višino – je amfiteater v kaveji (tribunah z marmornatimi sedeži) lahko sprejel približno 50.000 gledalcev. Sedeži so bili razporejeni v vodoravne sektorje in zaščiteni z velikim platnenim nadstreškom (velarium), ki je gledalcem nudil zaščito pred dežjem ali močnim soncem.
Leta 1980 je UNESCO Kolosej skupaj z zgodovinskim mestnim jedrom uvrstil na seznam svetovne dediščine. Leta 2007 je dobil še dodatno svetovno priznanje, saj je bil na podlagi mednarodnega glasovanja uvrščen med »sedem novih čudes sveta«.
Danes amfiteater predstavlja srce Arheološkega parka Kolosej. To prostrano območje, ki v osrčju »večnega mesta« Rima obstaja od leta 2017, povezuje bisere antike, kot so Palatin, Rimski forum, Konstantinov slavolok in znamenita palača Domus Aurea, ter številna druga dragocena arheološka najdišča.
Gre torej za spomenik, ki presega pomen Rimskega imperija in danes velja za eden ključnih simbolov kulturne, umetniške in civilizacijske dediščine celotnega zahodnega sveta.
Tovrstne mojstrovine je zato treba skrbno varovati. Da bi jih lahko v celoti estetsko doživeli tudi po sončnem zahodu, potrebujejo umetno osvetlitev, ki je učinkovita, zmogljiva, predvsem pa dovolj subtilna, da ne zaslepi njihovega zgodovinskega dostojanstva.
Podjetje Disano, ki se ponaša z bogatimi izkušnjami na področju arhitekturne in muzejske osvetlitve, je zasnovalo projekt, ki učinkovito poudarja vso veličino in zgodovinski sijaj rimskega amfiteatra. Za osvetlitev so bili izbrani žarometi Rodio, plod priznanega italijanskega strokovnega znanja in izkušenj, po katerih je država prepoznavna po vsem svetu.
Minimalistično zasnovo svetila, ki ga odlikujejo čiste linije in zadržana oblika, dopolnjuje vrhunska tehnična zmogljivost: svetlobni viri so skrbno izbrani in preizkušeni v laboratorijih podjetja, kar zagotavlja visoko barvno reprodukcijo, občuten prihranek energije skozi celotno življenjsko dobo ter enakomerno in stabilno oddajanje svetlobe.
Žarometi so poleg tega opremljeni s tehnologijo DALI, ki omogočajo natančen nadzor svetlobe in njeno dinamično prilagajanje osvetlitve različnim potrebam prostora, da lahko ta pomemben spomenik učinkovito zablesti v vsej svoji eleganci.
Nova razsvetljava podjetja Disano je torej uspešno izpolnila namen projekta: poudariti brezčasni čar, bogato zgodovino in presunljivo lepoto flavijskega amfiteatra, saj je danes mogoče Kolosej varno občudovati tudi ponoči, pod zvezdami.

Panattoni Park Bydgoszcz II

Kolosej »Flavijski amfiteater«